POROČILO O OBISKU DIJAKOV IN UČITELJEV NAŠE PARTNERSKE ŠOLE LYCÉE D’ARSONVAL SAINT MAUR-DES-FOSSÉS IZ FRANCIJE

Ema Ramot

Od 22. 4. do 27. 4. 2024 smo gostili 15 dijakov in 3 učitelje francoske šole Lycée D’Arsonval, Saint Maur-Des-Fossés. V projektne aktivnosti pred prihodom in med obiskom je bilo stalno vključenih  11 dijakov naše šole. Dijake iz Francije smo poleg delavnic na terenu vključili tudi v redni pouk, zato so v projektu sodelovali dijaki še sedmih oddelkov na šoli; poleg dveh učiteljic, zadolženih za koordiniranje vseh vsebinskih aktivnosti in pripravo in izvedbo delavnic na terenu ter organizacijo ekskurzij, pa še 10 učiteljic in učiteljev ter 4 laborantke. Dijaki in učitelji iz Francije so stanovali v Dijaškem domu GSKŠ Ruše, zato so se v večernih urah družili tudi z dijaki DD, ki niso bili vključeni v aprilsko izmenjavo, za tuje dijake pa so poskrbeli vzgojitelji in drugo osebje našega dijaškega doma.

V aktivnostih smo uresničevali skupne cilje obeh šol. Tudi šola iz Francije zasleduje cilje na področju  okolja in trajnosti skozi tematiko zdravilnih zelišč – Make a différence ! Engagez-vous ! -, kar je kompatibilno z okoljsko temo in novimi pristopi učenja in poučevanja na naši šoli. Izvedene aktivnosti so tako pokrile dva ključna cilja našega projekta, in sicer: vključevati aktivnosti izkustvenega učenja in vsebinsko in jezikovno integriranega učenja, in povečati jezikovne in socialne kompetence ter okrepiti zavedanje o pomenu jezikovne in kulturne raznolikosti.

V torek, 23. 4. 2024, smo obiskali Žičko kartuzijo. Na poti do Žič so dijaki naše šole predstavili geografske, družbene in kulturne značilnosti Slovenije ter s pomočjo pripravljenega gradiva odkrivali zgodovino Kartuzijanov in povezavo med gorovjem Chartreuse in Žičko kartuzijo. Ob vodenem ogledu smo spoznali podrobnosti življenja menihov s poudarkom na pomenu njihove dediščine na področju zeliščarstva in lekarniške dejavnosti (lekarna) ter kulture (knjižnica). S pomočjo pripravljenega gradiva so dijaki v treh jezikih (slovenščina, francoščina, angleščina) raziskovali zelišča zeliščnega vrta Žičke kartuzije. V delavnici, ki sta jo vodila zeliščarja Drago in Karel Iršič, so dijaki spoznavali učinkovine nekaterih zdravilnih rastlin, pomen pravilnega gojenja in priprave le-teh; v praktičnem delu pa so po pravilni obdelavi zelišč iz njih pripravili namaze.

Popoldanske delavnice so potekale v Tehnoparku v Celju. Dijaki in učitelji smo spoznali robotiko, delo, ki ga opravlja robotka Frida v zdravstvu. Skupaj s francoskimi vrstniki smo v interaktivnih delavnicah skozi vsebinsko in jezikovno integrirano učenje raziskovali znanost in tehnologijo.

V sredo, 24. 4. 2024, so dijaki iz Francije opravili vaje v laboratoriju skupaj z dijaki 3.akt. Navodila za sintezo acetilsalicilne kisline – aspirina in paracetamola  so bila v skladu z vsebinsko in jezikovno integriranim učenjem v angleškem jeziku, ki je bil tudi jezik komunikacije za dijake in učitelje. Dijaki in učitelji so izmenjali izkušnje in spoznali razlike med izvajanjem vaj in laboratorijsko opremo in pripomočki, ki se zaradi različnih standardov varnosti v obeh državah razlikujejo.

Sledili sta uri matematike, pri katerih so dijaki iz Francije sodelovali z dijaki iz 2.ag in 3.aft. Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje je bilo tokrat vezano na matematične funkcije ter na korene in potence višjih stopenj. Dijaki obeh razredov so z učiteljicama matematike poskrbeli za gradivo v angleščini, nekaj gradiva so pripravili dijaki sami s pomočjo virov in obeh učiteljic, ki sta pripravili tudi didaktične igre in učne liste. Učitelji in dijaki so tudi tu ugotavljali, kako se pristopi poučevanja in učenja v obeh državah razlikujejo.

Sledila je ura športne vzgoje z dijaki 1.aft in 1.bft, pri kateri so športne igre in gimnastične vaje poskrbele za sprostitev in vključenost še ene teme našega projekta – fizično in duševno zdravje – in cilja opolnomočiti dijake za  spopadanje s stresnimi situacijami.

V četrtek, 25. 4. 2024, smo izvajali aktivnosti na terenu. Obiskali smo Novartis v Mengšu. Po predstavitvi razvoja bioloških zdravil sta dve skupini spoznali proizvodnjo le-teh, tretja skupina pa si je ogledala center za tehnični razvoj bioloških zdravil, ki bo kmalu odprt, in spoznala razvoj zdravil od zamrznjene celice do končnega izdelka ter tehniko, ki bo omogočala večjo hitrost in prilagodljivost v razvoju inovativnih bioloških zdravil.

Popoldan je bil namenjen spoznavanju slovenske prestolnice. Pripravili smo gradivo za dijake, ki jim je pomagalo pri reševanju nalog v aplikaciji Actionbound, ki jih je vodila po centru Ljubljane in beležila odgovore in misije, ki so jih opravili pri pomembnih spomenikih in znamenitostih. Dijaki so se pripravili na predstavitev svoje kulture, jezika, posebej smo izpostavili pomen Ilirskih provinc za Ljubljano, ki je takrat prvič postala glavno mesto in slovenski jezik, ki je v tem času prišel v uradno rabo. Obisk smo končali na Ljubljanskem gradu, kjer smo dijakom predstavili legendo o ljubljanskem zmaju.

V petek, 26. 4. 2024, so francoski dijaki z dijaki 2.aft in 2.bft v botanični delavnici pripravili preparate rastlin za mikroskopiranje in opazovanje celic rastlin, ki vsebujejo eterična olja.

Pri uri biologije v 2.ag so obravnavali dihala in merili kapaciteto pljuč. Pri fiziki so se pridružili dijakom 3.ag in nato 2.bft in v dejavnostih integriranja vsebin z jezikom izvedli eksperiment na temo magnetnih sil med trajnimi magneti. Pri angleščini so v 1.bft predstavili kulturo, jezik in kulinariko svoje države.

Zadnja delavnica, v kateri so dijaki izdelovali mazilo za lajšanje prehlada, je dopolnila teoretični del, ki so ga francoski dijaki obravnavali dan prej pri pouku s svojim profesorjem, kot zaključni letnik so namreč vsak dan namenili dve uri za pripravo na zaključne izpite.

Kljub obilici vsebin in resnemu delu so imeli dijaki veliko časa za organizirane popoldanske aktivnosti in druženje. Izkoristili so možnosti, ki jih nudijo igrišča ob domu, igrali so nogomet in v skupnih prostorih dijaškega doma igrali družabne igre. Na ekskurzijah pa so izkoristili tehnologijo za igranje besednih družabnih iger. Sestavili so tudi skupno listo pesmi na aplikaciji Spotify in nam s pesmijo popestrili čas na avtobusu.

Učitelji obeh šol smo prosti čas namenili načrtovanju izdelkov, vrednotenje opravljenih aktivnosti in načrtovanju dela v prihodnje, tako našega obiska v Franciji v oktobru kot tudi morebitnega nadaljnjega sodelovanja.

Dijakom in učiteljem iz Francije smo predstavili svoje cilje in izide ter izhode ter tako diseminirali dosedanje rezultate  in projekt. Izpostavili smo nedavno nastale sprostitvene točke v okviru cilja opolnomočenja dijakov in učiteljev za spopadanje s stresnimi situacijami. Dijaki so preizkusili tehnike, ki jih posamezne točke na šolskem hodniku predstavljajo.

Skozi vsebine in načine dela smo tako dosegli vmesne zastavljene cilje projekta.

Izhodi (outputs) obsegajo učna gradiva za nove načine poučevanja različnih predmetov (CLIL -matematika, biologija, farmacija, fizika, športna vzgoja, kemija, angleščina, botanika); brošure  v več jezikih za delo na terenu (Žička kartuzija z zeliščnim vrtom); brošure v angleškem jeziku – znamenitostih Ljubljane, Slovenija in Ruše; letak o GSKŠ Ruše, Actionbound – Ljubljana in Maribor; TwinSpace. Izhodi, ki še nastajajo, so brošura o zdravilnih zeliščih, ki bo služila kot gradivo za pouk v splošnih programih in v farmacevtskem programu šol.

Izide (outcomes) smo merili z vrednotenjem izdelkov in z refleksijami dijakov in učiteljev po izvedenih aktivnostih posameznega dne ter opažanji učiteljev, ki so aktivnosti izvajali, in učiteljev, ki so hospitirali v delavnicah in pri pouku.

Rezultati izvedenih aktivnosti so tako pridobljeno znanje vsebin iz naravoslovja, pridobljeno novo besedišče jezika stroke tako za dijake kot tudi učitelje, ki so delavnice izvajali; povečano zavedanje kulturne in jezikovna raznolikosti, večja sposobnost komunikacije v tujem jeziku za sodelujoče dijake in učitelje; pridobljene mehke veščine pri dijakih in učiteljih (komunikacija, jezikovne spretnosti, timsko delo, prilagodljivost); povečana motivacija za uvajanje načina poučevanja in učenja z integriranjem vsebin in jezika – CLIL – v pouk naravoslovnih predmetov; povečana motivacija dijakov in učiteljev za sodelovanje v projektih Erasmus, večja prepoznavnost šole.